Občutek, ki ni prijeten in ga smo ga že verjetno doživeli vsi. To je tisti nemir v telesu, ko se ne počutimo dobro. Ta nemir je bil pri meni prisoten že vsak dan. Vse težje sem shajala preko dneva in videla sem, da moje počutje ni ok. O tem nisem želela govoriti z drugimi, sem pa se začela umikati. Kar pa je povzročilo, da so bili ljudje presenečeni, kaj točno se z menoj dogaja. Dokler sem sama čutila nemir sem še shajala, ko pa je moje počutje opazila okolica nisem mogla več tega skrivati.
Tako sem se en trenutek odločila, da moram nekaj narediti in meditacija je bila tista, ki mi je najprej prišla na misel. Do svoje osebne zdravnice nisem želela, ker se mi je zdelo, da je vse preveč ljudi zaradi te težave pri zdravniku in prepričana sem bila, da zdravila ne bi bila rešitev za moje težave.
Ker o meditaciji nisem vedela veliko, le to, da človeku pomaga, sem se odločila, da se najprej pozanimam. Ko sem si kar nekaj stvari prebrala, sem se odločila, da začnem. Nisem vedela kako in kaj, pa vednar sem enostavno začela. Našla sem si miren prostor ob določeni uri in začela meditirati. Že moje globoko in mirno dihanje je prispevalo k temu, da se je moje telo umirilo. To je to, sem si tekla.
Danes je meditacija v mojem življenju vsak dan. Kajti še kako dobro se zavedam, da mi pomaga in da se je moje počutje izredno spremenilo. Spet sem polna energije in nisem več nervozna. Seveda so še stvari, ki sem jih sproti spreminjala, a meditacija je bila ključnega pomena, da sem spet tista prava jaz.
Včasih se človek izgubi in potrebuje čas, da se vrne in je spet srečen in miren. To se je zgodilo meni, a je bila meditacija tista, ki mi je pomagala. …