Kaj hitro po nakupu stare prekmurske hiše, grajene še z ilovico in slamnato streho, sta starša domov nosila razne kataloge za nakup vikend hiške.
Še kakšno leto in pol smo prebivali v tej stari hiši. Poletje je bilo še znosno, debeli zidovi so preprečevali vstop vročini. Zime pa katastrofa. Tista ena pečka je bila premalo, da bi segrela obe sobi in kuhinjo. Še dobro se spomnim, kako je oče na peči grel strešnike in jih potem zavijal v krpe ter jih nama s sestro porinil pod odejo, da nama je bilo toplo.
Tako sva tudi midva vedno bolj pritiskala in spraševala kdaj se bo začela gradnja naše vikend hiške. Kar nekaj ljudi si je prišlo pogledat naš vikend. Hodili so gor in dol po parceli, merili in računali, kje bi bil najboljši prostor in položaj za začetek gradnje naše vikend hiške. Pa se je začelo. Nekega jutra naju s sestro zbudi grozen trušč. Hitro se oblečeva in smukneva iz postelje. Pred hišo stoji velik tovornjak s prikolico, na prikolici pa velik in grd bager. Končno. Polovico stare hiše bo potrebno porušiti, nova bo zgrajena skoraj na isti poziciji. Danes bodo podrli polovico, tisto v kateri so včasih bile živali in stari kokošnjak ob hiši. Z veliko trušča, smradu in prahu je padla prva stena, ko se je bager zaletel vanjo. Padla je kot hiša iz kart. Potem pa še preostale dve stene.
V trenutku smo bili brez polovice hiše in bager je začel z veliko žlico nalagati dele naše hiše na tovornjak. Še malo in gradnja naše vikend hiške se bo začela. Prostor je počiščen in pripravljen. Geometri so po načrtu zakoličili prostor in velik bager je začel kopati luknjo za klet in garažo. Midva s sestro pa sva iz bližnjega drevesa, kjer sva imela hišico na drevesu, z zanimanjem opazovala dogajanje na gradbišču.…